Življenje, smrt in upanje na odrešenje
Življenje, smrt in upanje na odrešenje

Življenje, smrt in upanje na odrešenje

 Življenje, smrt in upanje na odrešenje

 

Tisti dan, ko je Bog ustvaril zemljo in nebo, je Gospod Bog oblikoval človeka iz prahu iz zemlje in v njegove nosnice vdihnil dih življenja, in človek je postal živa duša. (2. Mojzesova 4:7–2) In iz Adamovega mesa je Bog oblikoval žensko (21 Mz 23:3–20), ki ji je moški dal ime Eva, ker je bila mati vseh živih. (2. Mojzesova 17:3) Čeprav je Adam živel v raju v tesnem druženju z Bogom, je prvi moški prestopil s svojo ženo v greh, za katerega je Bog posvaril: »zagotovo boš umrl«. (19. Mojzesova 3:24) Tako sta se ženska in moški obsodila na smrt v skladu s prekletstvom, ki ga je Bog rekel Adamu: »V potu svojega obraza boš jedel, dokler se ne vrneš v zemljo, kajti iz nje si so bili vzeti; kajti prah si in v prah se boš vrnil.” (Geneza XNUMX:XNUMX) Tako je Gospod Bog poslal moža in njegovo ženo iz raja in smrtnikom prepovedal jesti z drevesa življenja. (Postanek XNUMX:XNUMX)

Greh je torej prišel na svet po enem človeku, smrt pa po grehu, in tako se je smrt razširila na vse ljudi. (Rimljanom 5:12) V skladu z Božjim pravičnim zakonom bo duša, ki greši, umrla. (Ezekiel 18:4) Ker je bilo človeštvo zaradi greha odtujeno od Boga, je že obsojeno. (Janez 3:18) In z deli nihče ni opravičen v Božjih očeh. (Rimljanom 3:20) Človeštvo je bilo že obtoženo, da so vsi v grehu, kot je zapisano: »Nihče ni pravičen, nihče; nihče ne razume; nihče ne išče Boga. Vsi so se obrnili na stran; skupaj sta postala ničvredna; nihče ne dela dobrega, niti eden ne." (Rimljanom 3:9–12) Brez kesanja, ki vodi v življenje, je človek mrtev v prestopkih in grehu, sledi poteku tega sveta, sledi knezu moči zraka, duhu, ki zdaj deluje v sinovi neposlušnosti. (Efežanom 2:2) Človeški otroci so odpadli, vsi so postali pokvarjeni, kot je rekel Jezus: »Nihče ni dober razen samega Boga«. (Luka 18:19) Tako je smrt zavladala od Adama, tudi nad tistimi, katerih greh ni bil podoben Adamovemu prestopku. (Rimljanom 5:14)

Najpomembnejše je, da je Jezus umrl za naše grehe, da je bil pokopan in vstal je tretji dan. (1. Korinčanom 15:3–4) Naše upanje in vera v evangelij temeljita na obljubi, da bomo tudi mi dosegli vstajenje od mrtvih ob koncu sveta. (Janez 11:24) Čeprav je prvi človek Adam postal živo bitje, je zadnji Adam postal duh, ki daje življenje. (1. Korinčanom 15:45) Tako kot smo nosili podobo človeka iz prahu, bomo nosili tudi podobo nebeškega človeka. (1. Korinčanom 15:49) Ob zadnji trobenti bodo mrtvi vstali neminljivi in ​​se bodo spremenili. (1. Korinčanom 15:52) Kajti pokvarljivo telo se mora obleči v neminljivo in smrtno telo se mora obleči v nesmrtnost, da se zgodi, kot je zapisano: »Smrt je pogoltnjena v zmagi. (1. Korinčanom 15:54) Verjamemo, da je Jezus umrl in vstal – prav tako bo Bog pripeljal s Kristusom tiste, ki so zaspali. (1. Tesaloničanom 4:14) Kajti sam Gospod se bo vrnil in spustil z nebes z zapovednim krikom in mrtvi v Kristusu bodo vstali. (1. Tesaloničanom 4:16)

Kljub smrtnemu prekletstvu zaradi prestopka enega človeka zdaj v življenju kraljuje dar pravičnosti po številnih prestopkah po enem samem človeku Jezusu Kristusu. (Rimljanom 5:15) Tako kot je en prestop povzročil obsodbo za vse ljudi, tako eno dejanje pravičnosti vodi v opravičitev in življenje za vse ljudi. (Rimljanom 5:18) Kakor so zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo s poslušnostjo enega človeka mnogi postali pravični. (Rimljanom 5:19) Kajti kakor po človeku je prišla smrt, tako je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih. (1. Korinčanom 15:21) Kakor v Adamu vsi umrejo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. (1. Korinčanom 15:22) Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinega sina, da ne bi poginil nihče, kdor veruje vanj. (Janez 3:16) Hvala Bogu, da je pokazal svojo ljubezen do nas, da je Kristus, ko smo bili pod postavo greha in smrti, umrl za brezbožne, da bi nas opravičil s svojo krvjo in nas rešil pred božjo jezo. (Rimljanom 5:8-9)

Kraj mrtvih je v hebrejščini znan kot Šeol, v grščini pa Had. (1. Samuelova 2:6) Tam so krivični kaznovani, pravični pa tolaženi do sodnega dne. (Luka 16:22–23) Najgloblje brezno Hada, Tartar, je veljalo za kraj padlih angelov (demonov), kjer jih hranijo do sodnega dne. (2 Petrovo 2:4)

Kakor se plevel nabira in sežiga z ognjem, tako bo ob koncu sveta, ko bodo hudobni uničeni. (Matej 13:40) Tudi zdaj je sekira položena na korenine dreves. Vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. (Luka 3:9) Če kdo ne ostane v Kristusu, je vržen kot veja in se posuši; in veje se naberejo, vržejo v ogenj in sežgejo. (Janez 15:6) Tisti, ki so nekoč obrodili sadove v Kristusu, potem pa so odpadli, če nosijo trnje in bodike, so ničvredni in blizu prekletstva, njihov konec pa je treba zažgati. (Hebrejcem 6:8) Ko se Sin človekov vrne, bo kralj rekel tistim na njegovi levi: »Pojdite od mene, prekleti, v večni ogenj, pripravljen hudiču in njegovim angelom. (Matevž 25:41)

Končni kraj uničenja hudobnih se imenuje Gehenna, izraz, ki ga je Jezus uporabil, ko je rekel: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo. Raje se bojte tistega, ki lahko uniči dušo in telo v peklu (Gehenna). (Matej 10:28) Gehena, prevedena kot »dolina Hinoma«, je znana kot preklet kraj, v hebrejski Bibliji pa so nekateri judejski kralji žrtvovali svoje otroke v ognju. (2. kronik 28:3) Gehena je bila še naprej kraj gorečih odplak, gorečega mesa in smeti, kjer so črvi in ​​črvi plazili skozi odpadke, dim pa je močno dišal in je bil boleč. (Izaija 30:33) Upodobitev Gehene je pekel; kraj večnega uničenja, kjer ognji nikoli ne nehajo goreti in črvi nikoli ne nehajo plaziti. (Marko 9:47–48) Ko bodo hudobni uničeni v ognjenem jezeru – to je druga smrt –, bosta tudi smrt in kraj mrtvih (had) vržena v ognjeno jezero in odpravljena. (Razodetje 20:13-15)

Jezus je jasno povedal, da se moramo bati pekla (gehene) bolj kot smrti – in bolj se moramo bati tistega, ki ima oblast, da vrže v pekel, kot tistih, ki lahko ubijejo telo. (Luka 12:4–5) Bolje je, da izgubimo enega od delov našega telesa, zaradi katerega smo grešni, kot pa da se vse naše telo vrže v pekel. (Matej 5:30) Bolje je vstopiti v življenje pohabljen ali izgubiti roko, kot pa biti vržen v pekel. (Marko 9:43) Bolje je hromi vstopiti v življenje, kot pa biti z dvema nogama vržen v pekel. (Marko 9:45) Bolje je vstopiti v Božje kraljestvo z enim očesom, kot pa biti vržen v pekel z dvema očesoma. (Marko 9:47)

Ko so Jezusa usmrtili, ga je Bog obudil od mrtvih in njegova duša ni bila prepuščena Hadu. (Apostolska dela 2:31) Povišan je bil na Božji desnici kot vodja in odrešenik. (Apostolska dela 2:33) Umrl je in je zdaj večno živ in zdaj ima ključe smrti in hada. (Razodetje 1:18) In vrata Hada ne bodo premagala njegove Cerkve. (Matej 16:18) Kajti kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja, tako tudi Sin oživlja, komur hoče. (Janez 5:21) Kajti Oče nikogar ne sodi, ampak je vso sodbo dal Sinu. (Janez 5:22) Kdor sliši njegove besede in veruje, ne pride na sodbo, ampak je prešel iz smrti v življenje. (Janez 5:24) Prihaja ura, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina in tisti, ki bodo slišali, bodo živeli. (Janez 5:25) Kajti kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja, tako je dal, da tudi sin oživi, ​​komur hoče. (Janez 5:21) Bog je Jezusu dal oblast nad vsem mesom, da bi dal večno življenje, komu hoče. (Janez 17:2) In dal mu je vso oblast, da izvrši sodbo, ker je Sin človekov. (Janez 5:27)

Prihaja ura, ko bodo vsi, ki so v grobovih, slišali glas Sina človekovega in prišli ven, tisti, ki so delali dobro, za vstajenje življenja, in tisti, ki so storili zlo, za vstajenje sodbe. (Janez 5:28–29) Prišlo bo do prvega vstajenja pravičnih in drugega vstajenja sodbe. (Razodetje 20:4–6) Na sodni dan bodo mrtvi veliki in mali stali pred prestolom in odprli se bodo zapisi, vključno s knjigo življenja. (Razodetje 20:12) Smrt in Had bosta dala mrtve in vsak od mrtvih bo sojen glede na to, kar sta storila. (Razodetje 20:13) Kogar ime ne bo zapisano v knjigi življenja, bo vržen v ognjeno jezero, ki je druga smrt. (Razodetje 20:15) Smrt in Had bosta vržena v ognjeno in žveplovo jezero – tu bo prebival hudič. (Razodetje 20:14) Blagor svetim, ki bodo deležni prvega vstajenja! Nad takimi druga smrt nima moči; oni bodo duhovniki Boga in Kristusa in bodo kraljevali z njim. (Razodetje 20:6) Kar se tiče plašnih – in nevernih – in umorov – in spolno nemoralnih – in tistih, ki se ukvarjajo s čarovništvom – in častilcev lažnih bogov – in vseh prevarantov; njihov delež bo v jezeru, ki gori z ognjem in žveplom, kar je druga smrt. (Razodetje 21:8)

Greh je smrt, zdaj pa vlada milost po pravičnosti, ki vodi v večno življenje (Rimljanom 5:21). Plačilo za greh je smrt, toda brezplačni Božji dar je večno življenje. (Rimljanom 6:23) To je Očetova volja, da bi imel vsak, ki gleda na Sina in veruje vanj, večno življenje in Kristus ga bo obudil. (Janez 6:40) Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor ne uboga Sina, ne bo videl življenja, toda božja jeza ostane na njem. (Janez 3:36) Sveto pismo je vse zaprlo pod greh, da bi bila obljuba po veri v Jezusa Kristusa dana tistim, ki verujejo. (Galačanom 3:22) Tistim, ki s potrpežljivostjo pri dobrem ravnanju iščejo slavo in čast in nesmrtnost, bo dal večno življenje; za tiste, ki so sebični in se ne pokorijo resnici, ampak ubogajo krivico, bosta jeza in jeza. (Rimljanom 2:7-8)

Po obljubi našega Boga čakamo na nova nebesa in novo zemljo, v kateri prebiva pravičnost. (2. Petrovo 3:13) Tisti, ki so vredni, da dosežejo prihodnjo starost in da dosežejo vstajenje od mrtvih, ne morejo več umreti, ker so enaki angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja. (Luka 20:35–36) Kajti vsi, ki jih vodi Božji duh, so Božji sinovi in ​​so prejeli duha posinovljenja kot sinovi. (Rimljanom 8:14–15) Zapečateni smo s Svetim Duhom, ki je jamstvo za našo dediščino, dokler je ne pridobimo v posest. (Efežanom 1:13–14) Stvarstvo z nestrpnim hrepenenjem čaka na razodetje Božjih sinov (Rimljanom 8:19), da bi se osvobodili našega suženjstva propadanja (Rimljanom 8:21). Božji otroci v sebi ječijo in nestrpno čakajo na posvojitev – upanje na vstajenje. (Rimljanom 8:23)